NA KAVI Z BARBARO

V nedeljo, 26. 5. 2013 smo se ponovno zbrali v kavarni Kljukec v Dolenjem Logatcu in napeli literature željna ušesa. V Zeleno oblečena Barbara Bezek Rot je sedela v kotu vsem na očeh in začela pripovedovati.

O tem, kako je in bo Barbka to in ono, kako so dedlajni produktivni, kako se nekatere teme ugnezdijo za več let, preden jih izliješ na papir, kako izgledajo počitnice na morju in zakaj je dobro vstajati ob 5:30 zjutraj. Odgovorila je (na Jožetovo pobudo), zakaj je kako boljši od kaj, zakaj ne mara mest in kako to, da je imela slovenščino v šoli (le) 4 (nekaterim nam bi bil to luksus). Besede so bile tako ganljive, da je celo naš prijatelj Primož Sark priznal, da je nekoč pisal samomorilsko poezijo, ki jo je izvabila nesrečna ljubezen. Sedaj je na nas, da ga prepričamo, da jo nekoč prebere!

V do sedaj 'najmehkejši' literarni kavi smo zopet na ogled postavili nov pogled na umetnost in literaturo. Vsi prisotni se verjetno strinjamo s tezo, ki smo jo postavili tisti večer: krizni časi demokracije rodijo velike ume. Barbara spada med njih.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate fotografije, ki jih je posnel Primož Sark, pred njimi pa Barbarina (lastnooklicana najznačilnejša) pesem iz njene zbirke poezije Polje sanj (1997).

REKLI SO NAJ SLIKAM MODRO

A JAZ SEM SLIKALA RDEČE

HOTELI SO DA IZ ČRNEGA NAREDIM BELO

A JAZ SEM PUSTILA ČRNO KAR JE ČRNEGA

REKLI SO NAJ NASLIKAM ROŽE

PODARILA SEM JIM ABSTRAKTNO SONCE

ŽELELI SO DA JIH NASLIKAM

NA BELO PLATNO SEM NAREDILA

ODTIS SVOJIM ČEVLJEV

UGOTOVILI SO

DA SLIKAM ZELENO

http://www.flickr.com/photos/primoz/sets/72157633721860021/

Pa se vidimo na naslednji literarni kavi po poletju.

NA KAVI Z BRANKO

Pred štirimi dnevi, v sredo, 10. 4. 2013, smo v kavarni Kljukec v Logatcu Zeleni oblaki izvedli svojo tretjo, marčno-aprilsko literarno kavo. Voditeljica večera Anja Sedej je spretno usmerjala našo pozornost, s pravimi vprašanji, k zelo pomembni gostji dogodka, izvrstni pesnici z izjemnim občutkom za melodijo, čutenje, barvo, ritem in romantično motiviko, tudi dolgoletni predsednici društva, Branki Novak.

Res je bilo krasno, impresivno, tudi poučno. Po koščkih smo izvedeli nekaj o glasbi in kako se povezuje s poezijo, nekaj o Brankini lastni poetiki, nekaj o Irski in njenem potovanju v to (zeleno) deželo, zakaj ji je tako ljuba in zakaj bi bila lahko komur koli. Pa še power-point je laufal zraven. Ravno prav vsega, kot smo se na koncu strinjali obiskovalci večera.

Odkar smo začeli z literarnimi kavami, smo pretipali takšne in drugačne variante pristopa k literarnemu večeru z enim gostom. Počasi želimo odkriti kaj novega. Kaj, česar publiki še nismo ponudili in vse bolj postaja jasno, da so tovrstni individualni literarni večeri posebna izkušnja, težko obnovljiva z drugačno vsebino. Želimo, da bi še naprej oblikovali njihovo specifično formo. Jo izbrusili in morda se z njo morda zarisali na literarni zemljevid Slovenije. Kot značilnost Zelenih oblakov in Logatca.

Truditi se moramo in morda nam uspe. Bralci tega bloga že čutite, kako zelo se pri nas ponavlja ta beseda 'trud'. Včasih se kdo vpraša, kaj je sploh cilj tega opevanega truda. Včasih odgovorimo, da to niti ni pomembno. Pomembno je, da se zavedamo, v kakšni situaciji se je znašla kultura in z njo literatura v svetu, v Sloveniji, v Logatcu. Pomembno je, da se zavedamo, da nosimo svoj delež za nastanek te situacije. Pomembno pa je navsezadnje tudi, da se zavedamo, da obstaja pot v boljšo prihodnost. Za to prihodnost se je potrebno truditi. Nismo tu, kjer smo, ker bi se pretirano trudili, da nas svet sliši. Prav nasprotno, strah nas je lahko, da imajo nasprotujoči prav, ko nam očitajo, da smo tu, ker nam je zmanjkalo pametnih besed. Trud je potreben. Od zdaj naprej.

In še za konec: prilagamo ljubiteljsko-teoretski tekst Jožeta Omerzuja, ki primerja poezijo nekaterih pesnic iz našega društva s slikarstvom Pabla Picassa. Vaše strinjanje je stvar lastne presoje. Do prihodnjič, vse srečno!

* * *

Brankina moderna poezija, podobno piše tudi  ga. Barbara Bezek Rot iz Borovnice, včasih tudi Mateja Hajdinjak in Bojana Levinger, pa še kateri tudi, lahko bi ji dali nadimek poezija PIKASO, pikasojeva poezija, saj povezuje pojme in besede, ki po naravi ne gredo skupaj, po mojem videnju so abstraktne povezave bistvo te poezije. Poslušal sem včeraj umetnostnega zgodovinarja g. Kavčiča iz Idrije, Predaval je o mozaikih, ki dopuščajo ustvarjalnim duhovom veliko moč izražanja. Pri tem je navedel, da je veliki slikar PIKASO vsaj pol svojega časa namenil izdelavi mozaikov. Naši navedeni pesniki in še kateri, prav mozaično pletejo svojo poezijo in bi njihove izdelke po navedeni asociaciji upravičeno poimenovali za PICASOJEVO POEZIJO, pa še bolj imenitno bi se slišalo. Seveda za interno rabo.

TI IMAŠ PA TUDI PRAV

V soboto, 16. 3. 2013 je Logatec ponovno gostil creme de la creme slovenske poezije. V Prešernovi dvorani Narodnega doma smo Zeleni oblaki v sodelovanju s Klubom logaških študentov izvedli odprto mizo – literarni večer z osrednjo temo 'vloga študentske populacije in kulturne sfere v času družbenih sprememb'.

Prvi del je bil posvečen gostom z Inštituta IRIU, ki so nam lansko leto ponudili sodelovanje na svoji literarni situaciji 168 ur za poezijo. Izvedeli smo nekaj o projektih, ki jih izvajajo (kot bo npr. četrtkova Literarna korupcija), malo o miniminstrstvu za umetnost ter še nekaj o splošnem stanju slovenske kulture ter kako lahko njeno stanje izboljšamo. Vsi trije prisotni člani IRIU-ja, Glorjana Veber, Peter Semolič in Aleš Mustar pa so nam na koncu prebrali nekaj avtorskih del.

V drugem delu smo se posvetili headlinerju večera, Milanu Jesihu. Avtor nam je zaupal nekaj tega in onega iz svojih študentskih let in časa slavnih generacij okoli '68, njihovem boju ter razlikah in podobnostih z današnjo sceno. Podal je tudi svoj pogled na stanje slovenske literature, prebral pa lepo število pesmi, ki še nikoli niso bile izdane v posebni pesniški zbirki, ki pa je v načrtu, da izide še letos. V času, ko prosti verz prevladuje v t.i. visoki poeziji in ko se male zgodbe želijo izkazati za kar se da velike, je Jesihova poezija, tako formalno kot vsebinsko, resnična posebnost.

Branje večera so popestrili trije člani Zelenih oblakov. Barbara Bezek Rot, Branka Novak in Jaka Dolenc (poleg Marcela Štefančiča) v letošnjem letu sodelujejo z logaškim umetnikom Vidom Sarkom ob otvoritvah njegove slikarske razstave Veliko ždetje. Ker vsi ljubitelji literature niso uspeli doživeti njihovega nastopa ob razstavi, smo goro premaknili k Mohamedu in se prepustili njihovim besedam kar doma. Na literarnem večeru.

Za glasbo je poskrbel izvrsten trio Urša Mihevc (vokal), Simona Skvarča (viola) in Rok Škrlj (kitara), ki so odigrali tri klasike, ter nekajkrat improvizirali ambientalne melodije kot spremljavo bralcem leposlovja. Navdušili so prav toliko kot bralci.

Prav lepo se zahvaljujemo, kot že tolikokrat, Primožu Sarku za spodnje fotografije:

http://primoz.hostei.com/Jesih/index.html

Kdor pa uporablja socialno omrežje facebook, si lahko ogleda tudi fotografije Anžeta Mihevca:

http://www.facebook.com/media/set/?set=a.4925392565621.1073741826.1022597227&type=1

Prav lepo se zahvaljujemo vsem za obisk. Bilo je to novo poglavje, ki je ponovno nekaj malega prispevalo k dvigu nivoja literarne scene v Logatcu. Hvala vsem podpornikom in se vidimo prihodnjič!

SKOZI PESEM SIJE LUČ DUŠE

Zeleni oblaki nadaljujemo raziskovanje slovenske literarne scene z novim gostom iz samega osrčja elite slovenskega leposlovja, z Milanom Jesihom. V soboto 16. 3. 2013 bo v družbi članov Literarnega društva Zeleni oblaki in gostov z ljubljanskega Inštituta Iriu (kjer smo Zeleni oblaki gostovali lansko leto) ob 19:00 v Prešernovi dvorani v Narodnem domu v Logatcu spregovoril o osrednji temi večera, vlogi študentske populacije in kulture v času družbenih sprememb. Seveda branja literature ne bo manjkalo. Iz vrst Zelenih oblakov bodo brali Barbara Bezek Rot, Branka Novak in Jaka Dolenc, ki letos sodelujejo z Vidom Sarkom na otvoritvah razstav njegovih slik. Kdor še ni uspel slišati njihovega nastopa, je to izvrstna priložnost, da se dogodka udeleži.

Večera ne bi mogli izvesti brez Kluba logaških študentov. Verjamemo, da bomo poplačali ves vložen trud v soorganizacijo, saj nas čakajo veliki ljudje z veliko izkušnjami ter marsikaterim izvrstnim izpisanim verzom. Zahvaliti se moramo tudi Gregorju Gantarju za spodnji plakat ter vnaprej glasbenikom pod vodstvom Roka Škrlja, ki bodo večer popestrili z ambientalno glasbo v ozadju. Nadejamo se lahko veliko novega.

Se vidimo v soboto in ne pozabite povabiti ljubiteljev kulture!

NA KAVI Z MARCELOM

V četrtek 28. 2. 2013 smo se Zeleni oblaki zbrali v kavarni Kljukec na februarski literarni kavi, kjer smo prisluhnili zgodbam, teorijam in aforizmom Marcela Štefančiča. Skrajno pretehtane besede, ki jih naš dragi član sestavlja v tekste z običajno bivalentno substanco, so še dolgo odzvanjale v naših ušesih, ko smo po uroinpol dolgi debati o umetnosti, literaturi in arhitekturi, odšli vsak na svoj konec.

Preden smo vso pozornost usmerili v Marcela, je na vprašanja o krizi arhitekture, ki smo si jih postavili že januarja, odgovoril še en posebni gost večera, Jure Mihevc, študent arhitekture. Pomembno je, da nikomur ne onemogočimo besede v svetu, zato smo se odločili, da naši kritiki postavimo nasproti nekoga, ki bo usmeritve znotraj arhitekture znal pojasniti, če že ne zagovarjati.

To je naš statement v tem času:

Besedo vsakomur!

Hvala Primožu Sarku za fotografije. Pogledate si jih lahko na spodnji povezavi:

http://primoz.hostei.com/Z%20Marcelom%20pri%20Kljukcu/

Večer nas je ponovno naučil, kako blizu so si veje umetnosti. Na vsakem koraku smo lahko našli povezavo med stavbarstvom in leposlovjem, kar nas mora ves čas opominjati, da je poslanstvo obeh podajanje rok. Če je arhitektura res v krizi (in to niso le blodnje, ki jih vsakodnevno ponavljamo, tudi na literarnih večerih sem in tja), potem je morda literatura tista, ki nudi izhod v boljše čase.

Premislimo in ukrepajmo.

 Marcel Štefančič

 Jure Mihevc

NA KAVI Z EVO

Včeraj smo se Zeleni oblaki zbrali v kavarni Kljukec, kjer smo se pridno posedli v krog in besedo prepustili Evi Razložnik, ki nam je razložila vse o svojih dveh romanih Verjemi v svoje sanje in Saksofonata, ki sta izšla pri založbi Smar-team leta 2010 in 2011 (Saksofonata je celo zmagala na natečaju, ki je najboljšim omogočil izdajo prispevkov). Beseda je nanesla tudi na samo literarno (in ostalo umetniško) ukvarjanje avtorice, ki se udejstvuje na številnih področjih, od glasbe in slikarstva do teatra, verjamemo pa, da v kratkem tudi arhitekture. S komentarji publike, podkovane z znanjem poetike (beri: Primož Sark, Branka Novak ... ), smo prišli do spoznanj, ki so nam dala misliti in bodo marsikoga prepričala, da poizkusi s čim novim.

Zagotovo lahko trdimo, da bodo literarne kave zaživele in v februarju lahko brez trohice dvoma pričakujemo novo. Kdo bo pod žarometi pa naj zaenkrat ostane skrivnost.

Primožu Sarku se lahko zahavalimo za fotografije večera, ki jih najdete na spodnji povezavi, sigurno pa je kakšno v svoj arhiv spravil tudi Andrej Korenč.

http://primoz.hostei.com/Z%20Evo%20na%20kavi/

Zeleni oblaki bomo svojo turnejo 2013 nadaljevali 8. februarja v prostorih Kluba logaških študentov, podrobnosti bodo razkrite dovolj zgodaj, do takrat pa vas zapuščamo z nagovorom našega Jožeta Omerzuja, ki je otvoril januarsko literarno kavo:

Spoštovana druščina na literararni kavi

Novo vodstvo , nov predsedujoči in ožji delovni odbor-, , nova mašina , ki vleče kompozicijo naprej. Važno je, da se vlak premika, popravke bomo dogovorili in izvajali sproti .Seveda, če se strinjamo. Seveda želim le občasno prispevati glas izkušnje starejšega , in nič več.

Zato pozdravljam ,da predsednik Tim zaznava vzgibe med člani in vabi za predsedniško mizo člane in somišljenike po svoji izbiri.

Zato pozdravljam v naših vrstah spoštovanega kolego g. Sarka Primoža, ki mu pripisujem najmanj vse odlike, kakor mu jih je upesnil v, iz rokava stresenemu sonetu, sam Ciril Zlobec. Torej, skoraj zanesljivo slutim, da bi Zeleni oblaki uspevali bolj zanesljivo ,če na program vpliva naš poznani literarni ocenjevalec in kritik, hkrati fotokronist in dežurni spremljevalec logaške kulturne scene, g. Sark.

Kot pomembno novost pa pozdravljam organizacijsko obliko mesečne Literarne kave s predstavitvijo aktualnega našega člana. Tokrat je to izjemna naša E.R.

V odgovor na moja novoletna voščila mi je v odgovoru natresla, kar iz rokava, troje vodil, ki ne bodo izgubile veljave niti v obdobju petih let. Iz pietete do oblasti, seveda karikiram, ne rečem v času petletke.

Eva obvladuje svoje misli, misli ji vodijo dejanja in gibe , s katerimi dosega vidne uspehe na najmanj štirih kulturnih poljih. Gre za likovno slikarsko, glasbeno, dramsko in literarno .

In najmanjša korist za naše društvo je , da skušamo posnemati njeno naravnanost k nadpovprečnemu rezultatu, kjer koli že nastopa. Namreč tudi današnji čas zahteva tako pot, pot v smeri popolnosti, čeprav jo mi začenjamo pretežno iz amaterskih nagibov.

LITERARNE KAVE

Zakaj obiskujete literarne večere? Kaj vas pritegne pri pisateljih ali poetih? Kaj je za vas literatura, da vas spravi iz varnega zavetja stanovanja? Tovrstna vprašanja nimajo preprostih odgovorov, kot leposlovje samo ni nikoli preprosto. Če je že mogoče odgovoriti na njih, jih lahko odgovori le vsak zase.

To bomo poskusili tudi mi. V letu 2013 bomo - kot se za prave literate spodobi - mesečno posedali po kavarnah in govorili o vsem mogočem, svoji umetnosti pa namenili tisti ekstra kanček več časa. Tako zamišljene krajše literarne večere, ki ne bodo nadomestilo, ampak dodatek našemu delu skozi leto, smo poimenovali literarne kave.

Začeli bomo 31. januarja 2013 v Kavarni Kljukec v Dolenjem Logatcu ob 19:00. Pred mikrofonom in pod žarometi bo Eva Razložnik. Če bi se nam radi pridružili ob poslušanju njenih stvaritev in odgovorov na zgornja in še dodatno začinjena in zagonetna vprašanja, vas vabimo, da se nam pridružite.

Vse že diši po prvi literarni kavi.

PO MORRISONU OSTANEJO LE LEPE ŽELJE

Koledarsko leto 2012 smo Zeleni oblaki zaključili kot se spodobi. Utrujeni. S ponosom lahko pogledujemo nazaj in ugotovimo, da še nikoli nismo izvedli toliko stvari v enem letu, da očitno rastemo, zorimo, se borimo s težkimi časi z vsem, le z obupom ne.

Mladi fantje so tudi letos tik pred novim letom stopili na oder v Grajskem parku v Logatcu in izvedli malo drugačen literarni večer. Lansko leto so se poklonili Charlesu Bukowskemu, letos so čast izkazali slavnemu pevcu skupine The Doors (1965–1973), Jimu Morrisonu. Jaka Dolenc je večer mojstrsko pripeljal do zaključnega »Hvala in lahko noč«. Potrebno je bilo manevrirati skozi tehnične težave komuniciranja z Borutom Petkovškom preko Skypa, saj se Borut večera ni mogel udeležiti, ker je trenutno na Irskem; potrebno je bilo koordinirati glasbo in bralce Morrisonove poezije ter zraven inkorporirati še individualne glasove Tomaža Iviča, Tima Uršiča in Roka Kranjca ter gostov Jana Pirnata (iz Grosuplja), Jožeta Omerzuja (iz skupine starešin Zelenih oblakov) in Jasmina B. Freliha (ki bo prišel v Logatec prihodnje leto, letos pa je, kot Jan Pirnat svojo poezijo lani, v branje ponudil prozo); pa še glasbeni insert Andraža Boleta je bilo potrebno vključiti v večer. Kogar ni bilo, je zamudil veliko. Zato se bo, če bo sreča naklonjena, večer ponovil na drugi lokaciji naslednje leto.

Vsem, ki ste pripomogli k izvedbi večera, se iskreno zahvaljujemo, vse bralce tega bloga pa radostno pozdravljamo ter vam želimo sreče in zdravja v prihajajočem letu ter obljubljamo prvi dogodek že v januarju. Srečno!

TRN ALI RADOST? RADOST.

Primož, prima mož! Primer: ena-A!

Včasih besen. Z njim ni šala, z njim ni hec!

Primož, prima dedec, prima dec!

Primož, prima mož! Primeren za

Vse sorte reči. Primer ena-A!

Primeren za literaturo, za fotografijo,

Primeren za vse, da se ga možje bojijo,

Ko pristopi in reče, da se ne da.

Primož, prima mož! Primer ena-A!

Včasih vesel. Z njim bo šala, z njim bo hec!

Primož, prima frajer, kralj, car, dedec, dec,

Prima dečko, deček, fant, fantin, fantič,

Prima pobec, pob, nič kaj fičfirič!

Priimek Sark! Primož, pravi pravcati Zelen oblak!

Z branjem tega soneta se je v imenu Literarnega društva Zeleni oblaki Ciril Zlobec zahvalil našemu dragemu prijatelju Primožu Sarku, glavnemu pobudniku prav posebnega večera na Prešernov 212. rojstni dan, 3. 12. 2012 v dvorani Narodnega doma v Logatcu.

Večer, ki je bil zasnovan kot dvodelni pogovor-intervju, se je spontano in predvsem sproščeno po trditvi našega Tima, da Kras Slovencem daje dobre pesnike, spremenil v skoraj enourno predavanje spoštovanega gosta, izjemnega pesnika, urednika, prevajalca, novinarja, politika in še marsikaj.

Tomaž Ivič je večer spremljal na odru domačem klavirju, Anja Sedej in Rok Kranjc pa sta z interpretiranjem Zlobčevih pesmi iz zadnje pesniške zbirke Tiho romanje k zadnji pesmi gostu ponudila tudi drugačen pogled v svojo poezijo.

V drugem delu se je Zlobec zelo človeško vsakemu posebej posvetil trem obiskovalcem z različnimi vprašanji in nas še globlje vpeljal v svoje misli in danes tako nujno potrebovano ideologijo, polno optimizma, upanja in strasti do borbe z življenjem in smrtjo. Dlje kot je večer trajal, lahkotnejših src smo postajali. Morda pa za svet še ostajajo lepše poti.

Zeleni oblaki bi se radi zahvalili Knjižnici Logatec, ki je prevzela organizacijsko plat večera in s tem dogodek sploh omogočila. Brez njene ekipe bi to enkratno priložnost zamudili.

Zahvaljujemo se tudi Danetu Tkalcu in Pub Club Baru z Notranjske 14, ki je vsakemu gostu namenil kuponček za gratis kavo v svojem lokalu v veselem decembru. Ne pozabite ga obiskati!

Prav tako se moramo zahvaliti založbi Mladinska knjiga, ki nam je odstopila 5 izvodov zadnje Zlobčeve knjige, zbirke esejev in proznih povzetkov življenjskih obdobij, Trn ali radost v srcu?, da smo jo lahko na večeru prodajali po akcijski ceni.

Zaključimo z Zlobčevo mislijo kot napotkom za naslednje leto: »Le če se bomo trudili doseči nemogoče, bomo lahko dosegli največ od mogočega.«

TRN ALI CIRIL ZLOBEC V LOGATCU?

3. december je prav poseben dan. Rojstni dan Franceta Prešerna namreč. Potiho se v kulturi dogaja mini revolucija, s katero 3. december počasi dobiva status kulturnega praznika, skoraj enakovrednega 8. februarju.

Na ta dan bomo letos v Logatcu imeli čast gostovanja najstarejšega slovenskega še živečega pesnika, med drugim tudi prevajalca, pisatelja, urednika, politika in še marsikaj več: Cirila Zlobca.

Zeleni oblaki in Knjižnica Logatec smo združili moči. Ob 19:00 v ponedeljek v Narodnem domu v Logatcu nas torej čaka prijeten večer, ko bomo preko pogovora izvedeli to in ono iz preteklosti in sedanjosti življenja slavnega pesnika s Krasa. Z glasbo bo večer pospremil Tomaž Ivič, Zeleni oblaki pa bomo interpretirali nekaj avtorjevih pesmi. Čaka nas topel večer, zato vljudno vabimo vse, da se nam v čim večjem številu pridružite!