nedelja, 19. december 2010

Helena Frece

Izginevanje

Grenkobni vonj dneva
je pomešan z drobci prahu
za zmeraj raztrgane slike.
Spomin se odliva
skozi molk sob.
Vogali se krhajo.
Zaprana, natrgana zavesa
poskuša podpreti obok.
Prostori se vrtijo.
Trepalnice stiskajo
obrise hiše,
ki bo večna le v spominih.
Bager pleše.




Paralelno

Ob kolovozu kot mrliči ležijo
prazne njive in pijejo mlačno sonce

božajo misli nekega poletja
in otožno zrejo v nebo

preperele trave zarivajo bodice
v odžarjen horizont daljav

večnost mnogih ozvezdij
se meša z božansko zarjo jutra.

Ni komentarjev:

Objava komentarja