Rada je bila z Zelenimi oblaki, zdaj na oni strani mavrice bere pesmi iz svoje pesniške zbirke ČRTA USODE.
Septembra smo se poslovili od naše članice Francke ČUK. To je prostor spomina nanjo.
Franckin nastop na literarnem večeru ob 20-letnici društva, 19. oktobra 2024, foto Vladimir Kržišnik
📗📘📙
Objavljamo pesem, ki ji jo je pred leti napisala pesnica Ana Balantič in spominski članek, ki ga je napisla Bojana Levinger za Logaške novice.
Rekla je, da ima rada vlak,
njegov tanki pisk,
ko razseka zrak
poln vrvečih zvokov na
postaji,
da rada posluša
modrokovinski zvok koles,
ko obnje zacvilijo
zavore,
da je rada sama v kupeju,
zamaknjena v svojo
notranjost,
prepuščena enakomernim
udarcem v presledek tirov,
ki jo zazibajo v
lagodje samote.
Pogled skozi
motnikasto šipo
na zgubano pokrajino
ji prebudi ugodje
lenobnosti
in mimo bežeče
opečnato nebo večera,
ji z jeziki strganih
oblakov,
razburka domišljijo
povprečnega vsakdana.
Rekla je, da se tako rada popelje z njim,
zavita v drdrajoče
pozibavanje,
premaknjena v tisti
čas nazaj,
ki v njej zbudi
otroka.
.png)
Ni komentarjev:
Objavite komentar