V četrtek 28. 2. 2013 smo se Zeleni oblaki zbrali v
kavarni Kljukec na februarski literarni kavi, kjer smo prisluhnili zgodbam,
teorijam in aforizmom Marcela Štefančiča. Skrajno pretehtane besede, ki jih naš
dragi član sestavlja v tekste z običajno bivalentno substanco, so še dolgo
odzvanjale v naših ušesih, ko smo po uroinpol dolgi debati o umetnosti,
literaturi in arhitekturi, odšli vsak na svoj konec.
Preden smo vso pozornost usmerili
v Marcela, je na vprašanja o krizi arhitekture, ki smo si jih postavili že
januarja, odgovoril še en posebni gost večera, Jure Mihevc, študent
arhitekture. Pomembno je, da nikomur ne onemogočimo besede v svetu, zato smo se
odločili, da naši kritiki postavimo nasproti nekoga, ki bo usmeritve znotraj
arhitekture znal pojasniti, če že ne zagovarjati.
To je naš statement v tem času:
Besedo vsakomur!
Hvala Primožu Sarku za
fotografije. Pogledate si jih lahko na spodnji povezavi:
http://primoz.hostei.com/Z%20Marcelom%20pri%20Kljukcu/
Večer nas je ponovno naučil, kako
blizu so si veje umetnosti. Na vsakem koraku smo lahko našli povezavo med
stavbarstvom in leposlovjem, kar nas mora ves čas opominjati, da je poslanstvo
obeh podajanje rok. Če je arhitektura res v krizi (in to niso le blodnje, ki
jih vsakodnevno ponavljamo, tudi na literarnih večerih sem in tja), potem je
morda literatura tista, ki nudi izhod v boljše čase.
Marcel Štefančič
Jure Mihevc
Ni komentarjev:
Objavite komentar