Včasih pravimo, da je pop-kultura zato na svetu, da pomaga
človeku pozabiti. Pozabiti na svet okoli njega. Svet, ki ni bil ustvarjen, da
ga zanemarjamo, da ga jemljemo za samoumevnega, da jemljemo življenje na njem
kot nekaj lahkega. Svet, ki ni bil ustvarjen, da ga pozabimo. Če je tako, je
bil literarni večer Izganjalci smisla, 21. septembra 2012 v dvorani Tabor,
klasika. Pred publiko je spregovorilo 11 avtorjev. 11 avtorjev, 11 umetnikov,
ki je poskušalo poiskati tisto malo smisla, kar ga je še ostalo človeštvu na
Zemlji.
Prva je spregovorila Anja Sedej (1), ki je namignila, kje
tičijo zatisnjeni ventili, ki preprečujejo smislu, da bi ga hitreje spet
ugledali. Kdo so ti lažni preroki? Zakaj so lažni? Vsak si bo znal odgovoriti
sam, a na koncu bo nekdo moral nekaj ukreniti.
Anja je z bistrim tekstom povezala umetniške izdelke
štirih članov Zelenih oblakov, ki so prijetno zazveneli nad listjem in vejami v
sredini dvorane: Ane Balantič (2), Boruta Petkovška (3) in Francke Čuk (4). Vsi
trije so letos izdali kakšno literarno delo, zato se je večer osredotočil na
njih. Besede Bojane Levinger (5) sta prebrala Branka Novak (6) in Jaka Dolenc
(7). Še enkrat smo Zeleni oblaki pokazali, kako zelo so lahko nasprotja v
sozvočju. Boljše forme od haikujev za to ne bi mogli najti.
Večer je s kitaro spremljal Simon Urbas (8). Igral je 7
lastnih komadov, njegova besedila so resnično inspirativna. Prav tako je
navdušujoče, da lahko letnik '88 nastopi tako suvereno pred neznano publiko.
Vsi dobro poznamo fotografa Andreja Korenča (9). A ker vsi
ne spremljajo njegovega bloga, morda kdo ni vedel, kako zelo se je v letošnjem
letu angažiral na področju okoljske ozaveščenosti. Poleg pretresljivega filmčka
na koncu večera in govora, ki smo mu lahko le prikimali, nam je za večer
posodil zbirko fotografij, ki so se menjavale na zadnji steni dvorane in
opozarjale na katastrofo, ki jo je letos Logatec povzročil okolju.
Svoje besede pa je na to tematiko pristavil tudi posebni
literarni gost večera. Avtor Izganjalcev smisla, pesnik, pisatelj, skladatelj,
urednik, glasbenik, igralec rugbyja in še posebej dober človek. Milan Dekleva
(popolna 10). Pogovor z njim je vodil Tim Uršič (11). Skupaj sta se sprehodila
skozi enormen pesniški opus (prozo, dramatiko, pisarijo za mlade sta pustila za
ta večer ob strani) in predebatirala nekatere mejnike v Deklevovem pesniškem
jeziku in bistroumni vsebini, ki iz avtorjevih pesmi vedno znova, z vsako
zbirko, bralce le navdušuje. Posebej sta se ustavila ob najnovejši pesniški
zbirki Izganjalci smisla in zbirki esejev Etimologija pozabe. Obe sta letos
izšli pri Literaturi in sta več kot vredni branja. Želimo si lahko, da smo tudi
mi pustili lep pečat večeru, da nas bo gost še kdaj obiskal.
Spodnje fotografije je posnel naš član Vladimir Kržišnik,
za boljši vpogled v krasen dogodek.
Prišel je čas, da vsi spoznamo, kako pomemben je svet
okoli nas. Borut nam je lepo razložil, da nas mora zares prizadeti misel, da bi
nekega dne izginila pitna voda. Tudi marsikaj drugega je življenjsko pomembno.
Spoznati moramo, da smo sami tisti, ki bomo poskrbeli za te nujne življenjske
potrebščine. Ne sme nas zanesti kazanje s prsti, zanesti nas mora skrb. Skrb za
planet. Vsak jo lahko vzgoji. Ne, vsak jo mora vzgojiti! Na Zemlji ni nihče
premajhen, da ne bi bil njen del. Če so spremembe nujne, naj bodo spremembe na
bolje. Delujmo lokalno, rešujmo globalno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar