V Grajskem parku smo organizirali večer brez poslušalcev.
Prijetno ustvarjalno smo preživeli tri literarne ure, ugotavljali kaj nas v poeziji in prozi povezuje in kako drugačni smo ...
Pili smo čaj, lupili mandarine, oblizovali čokolado z rogljičkov ... in brali pesmi in prozo, pisma, idejne osnutke, v snopiče zvezane bodoče pesniške zbirke ...
Bilo nam je lepo.
Na koncu smo rekli, da bomo nov Literarni večer za nas organizirali kmalu.
Po koncu večera je Bojana Levinger zapisala "poročilo" - pesem o nas in vsakem posebej.
Tisti, ki ste bili, se boste v njej našli, vsem drugim pa naj da energije za nove ustvarjalne podvige.
OKRUŠKI POZITIVNIH ENERGIJ
Kot jazbec iz koruze
sem skočil med vas …
Kot ocean sem …
Z oseminštiridesetimi
novorojenimi valovi.
Kot hudomušno nostalgičen smeh
izza dekliškega katedra
najzgodnejših let …
Bodi to, kar si … moraš imeti otroka,
takšna, kot si.
Bratov motor me jezi in hkrati straši.
Ne vem, kateri od najdenih diamantov
me najbolj krasi.
Biti za nekoga sončno prostranstvo,
nepozaben sopotnik v zrelosti življenja,
molčeči požiralec izpovedanih besed …
Ali pa uglasbeni angel … nekje …tam čez.
Vse to je naša igra s časom … tu nekje … vmes.
/Bojana Levinger/
