Izginevanje
Grenkobni vonj dneva
je pomešan z drobci prahu
za zmeraj raztrgane slike.
Spomin se odliva
skozi molk sob.
Vogali se krhajo.
Zaprana, natrgana zavesa
poskuša podpreti obok.
Prostori se vrtijo.
Trepalnice stiskajo
obrise hiše,
ki bo večna le v spominih.
Bager pleše.
Paralelno
Ob kolovozu kot mrliči ležijo
prazne njive in pijejo mlačno sonce
božajo misli nekega poletja
in otožno zrejo v nebo
preperele trave zarivajo bodice
v odžarjen horizont daljav
večnost mnogih ozvezdij
se meša z božansko zarjo jutra.
Ni komentarjev:
Objavite komentar