ponedeljek, 3. januar 2011

Jaka Dolenc

Italijanski sonet št. 1
»Tema in Luč«

Prišla je Smrt na mrtva mestna vrata,
uničila obzidje je visoko,
pahnila Svet v Temo je globoko
in črna je Nebo zakrila jata.

Na zidu ne bohoti se pozlata.
Odstranjena bila je s črno roko,
le črni trn zdaj raste tu široko
in Mesto zopet polno je Razvrata.

Vendar Svetloba je še vedno živa,
Temá Odrešenika je rodila,
ki vse življenje se že v Senci skriva.

Vendar se kmalu Usoda bo razkrila,
postal bo Tisti, ki Temó izziva
in zmagal bo ter Tema izgubila.


 
Pripravite orožje – Demoni gredo
Meč, Bodalo, Kij
Branijo obzidja starega Sveta,
obzidja Miru.
Prihajajo Strah, Stres, Smrt.
živčni plin, atomske bombe
Proti njim smo nemočni.

Zbežite v gozdove – Demoni gredo
Narava, Osama, Domišljija
Zadnja zatočišča
Čudesa starega sveta
Sveta, ki počasi izginja
Sveta, ki ga prepleta Mreža in ga duši

Zapahnite vrata – Demoni gredo
Borite se za zadnji košček Svobode
Svobode, ki izginja
Borite se do zadnjega diha
Vi zatrti mladi umi
Zadnje upanje Človeštva
Zadnje Upanje, ki ga ni več

Bežite, tecite – Demoni so tu
Adijo Svoboda in stari Svet
Prihaja nov … Svet


Zadnji list pada.
Dolgo jemalo je slovo
mrtvo zdaj drevo.


Ni komentarjev:

Objavite komentar